Gana naj gre

Afriška pisateljica je s prvencem Gana naj gre čez noč postala globalna literarna zvezda. Selasijeva je živela v mestih v Združenih državah Amerike in Evropi, njene korenine pa segajo v Afriko. Iz svoje lastne izkušnje je oblikovala termin afropolitanstvo, ki ga utelešajo glavni junaki romana. Napisan je v treh delih, v njem pa spoznamo življenjske zgodbe Kwekuja, vrhunskega kirurga, njegove žene Folasade ter njune štiri otroke. To je zgodba o družini, ljubezni, usodi, o Afričanih in življenju v obljubljeni Ameriki. Nenadna smrt očeta, družino, ki je razseljena po svetu, vrne v Gano in po letih odtujenosti spet združi. Vsi družinski člani se v svojem svetu pehajo za uspehom, vendar pa je njihova pot v novem svetu polna zavračanja, s katerim se težko soočajo. Pisateljica poudari človekov beg in z njim opominja, da ne glede na to, kam gremo, s seboj nosimo svoje travme.

Odlomek iz knjige

"Nobene obletnice nista imela. Nobenega začetka. »Vi pa niste Azijec,« je rekla, in zaljubil se je. Fait accompli. Filozofsko je razpredal o otročjosti jezika, »fant/punca«, o praznosti »zaljubljanja«, o fizioloških temeljih poželenja in privlačnosti, o nesmiselnosti poveličevanja paritvenega nagona, in tako naprej. V resnici ga je bilo na smrt strah koncev. Ni mogel razumeti, kako so lahko ljudje ljubili, potem pa ne ljubili več. Ljubili, potem pa nehali ljubiti. Kot srce kar tako neha bíti. (Seveda je vedel, kako, ni pa mogel videti, zakaj.). Dr. Soto jim je nekoč povedal, da je edini razlog, zakaj hodimo na zmenke – edini pravi razlog, zakaj počnemo to, namesto da bi si našli partnerja za vse življenje –, ta, da se tako telesno in neposredno in nelirično pobliže spoznamo z dejstvom lastne »osebne smrtnosti«, in nič drugega."