Ločil bom peno od valov

Feri Lainšček se s svojim zadnjim romanom zopet vrača k rodnemu Prekmurju. Tokrat je to prelepa saga, ljubezenski in zgodovinski roman obenem, ki posega v čas prve svetovne vojne. Osrednja junakinja je Elica, bajtarska hči. V želji po lepšem življenju se poroči z murskosoboškim bogatim prekupčevalcem, za katerega kasneje izve, da je "mafijec". V novem življenju se sooči s kruto pokvarjenostjo, brezosebnostjo in negotovostjo. Delo vas bo prevzelo s plastičnim prikazom realnosti na eni ter s svojo poetičnostjo, slikovitostjo in skrivnostnostjo na drugi strani.

Odlomek iz knjige

"Prodišča, ki so se z obeh bregov zajedala v strugo, so bila bela kakor razprostrta krila velikanskih labodov. V vodi, ki se je zajedala mednje in se kot olje neslišno razlivala preko kamnov, pa je rumenela svetloba velikega sonca, ki se je nezadržno nagibalo proti zahodu. Tudi brežina je že obnemela v predvečernem zatišju, saj je bilo slišati le oddaljeno mrmranje tistega rečnega toka, ki je bežal od bregov in tolmunov, kot da se zanalašč ne bi menil za vso to lepoto, ki je dehtela in vabila. Zaradi njegove neuklonljive nuje po potovanju, najverjetneje, je reka še zmeraj tekla, bil je njena moč in njeno najgloblje bistvo, vsenaokoli pa se je vendarle razlegalo tisto, kar je reki podeljevalo ime in zaradi česar je bilo čutiti njeno dušo. In prav te prelesti so bile kajpada tisto, kar je samotna prišleka tu naposled ustavilo, da sta še sama za nekaj dolgih trenutkov otrpnila."