Luči na odprtem morju

Imate radi kratke zgodbe, ki dišijo po morju in v njih žive prvobitni prebivalci grških otokov, ki jim morje daje, jemlje in jih zaznamuje? Devetnajst zgodb devetnajstih avtorjev s konca 19. in začetka 20. stoletja je kot niz dragocenih, fino obrušenih kamnov. Junaki teh zgodb strastno ljubijo, tudi umirajo zaradi uničujočih strasti. Življenje jih preizkuša, skozenj pronica zgodovina z vznemirljivimi, pretresljivimi slikami. Skratka: knjiga je, kakor radi rečemo, lepa. Razkošje. V imenitnem prevodu Klarise M. Jovanovič.

Odlomek iz knjige

Ko so se zaprla vrata in je bila nevarnost, da bi jim vzeli otroka, mimo, je mož, ki se je počutil kot oče, spustil sivo glavo v dlani in se poskusil spomniti, kako je bilo, preden jim je noč poslala v dar to čarobno dušico, ki je vsem v hiši podarila novo življenje. Kako je bilo, le kako je bilo? Napel je vse sile, da bi se spomnil, toda zaman. Rožnate, iskrive vode so odplavile prejšnje življenje, njega pa so okopale v novi svetlobi. Svetlobi in sreči.