Skrivnost Fanny Haussmann

V slovenski literarni zgodovini se Fanny Haussmann (1818–1853) pripisuje naziv domnevno prve slovenske pesnice. Romantična pojava pesnice, ki je nazadnje živela v Dvorcu Novo Celje pri Žalcu, visoke, vedno v črno oblečene postave, je zavita v tančico skrivnosti. Njeno neizpolnjeno hrepenenje in gospodarski neuspeh očeta, ki je bil lastnik dvorca, sta jo usodno zaznamovala. V liku pesnice se prepletajo zahteve dobe, v kateri je živela (predmarčna doba) , vzpostavljali pa so se tudi novi standardi za kakovostno poezijo. To je bil tudi čas, ko je bilo delovanje žensk v skupnosti cilj večine narodnih buditeljev. Objavila je devet pesmi v slovenščini, ohranjen pa je en rokopis, ki je v nemščini. Vse o negotovem avtorstvu pesmi, podpisanih z njenim imenom, in še več prinaša ta biografija ob dvestoletnici rojstva pesnice.

Odlomek iz knjige

Venec vsušen

Na bregi potoka

Tam dekle sedi

In venec u rokah

Ves vsušen derži.

Zdaj solze preliva

Na venec rumen

Poprej tako lepo

Rudečo zelen.

O! dekle zastojno

Ga čakaš še zdaj

Je daleč, nikolj več

Ne pride nazaj.

Le venc ji ostane

Ljubezni še znam

In bode pokopa

Vred z njenim sercam.