Slava mojega očeta

Marcel Pagnol je znan francoski cineast in pisatelj. Bil je prvi režiser, ki so ga izvolili v Francosko akademijo (1946). Slava mojega očeta je ena od štirih knjig iz opusa Spomini na otroštvo. V njej avtor na topel in humoren način pripoveduje o svoji družini, odraščanju ter o preprostem vsakdanjem življenju v Provansi. Osrednja figura zgodbe je avtorjev oče: bister, razgledan in duhovit, svojemu poslanstvu gor eče predan učitelj. Žena ga obožuje in otroci gledajo nanj malodane kot na nadčloveka. In ko razkrijejo njegove drobne in čisto človeške napake, ga imajo še raje. Topla in duhovita pripoved – prijazno idealiziran spomenik dobrim starim družinskim vrednotam.

Odlomek iz knjige

"Ker se mi je pravkar rodila sestrica, je bil zdaj vsekakor pravi trenutek, da našilim ušesa in tej veliki skrivnosti pridem do dna. Ko sva se vračala od tete Rose, se mi je za nazaj prikazalo pomembno odkritje; najini materi se je v zadnjih treh mesecih spremenila postava, hodila je z životom, nagnjenim nazaj, kot poštar pred božičem. Našla sva jo v veliki postelji vso nasmehljano, a bledo in onemoglo. Poleg nje se je v zibki kremžilo majhno bitje, ki se je drlo kot sraka. Malo bitje se nama je na začetku zdelo tuje. Poleg tega ga je mati dojila in to se mi je zdelo zelo spotakljivo. Paul pa se je ustrašil. Rekel je: »Štirikrat na dan, saj nama jo bo pojedla!« Ko pa je sestrica začela blebetati in se opotekati, sva ob njej spoznala, kako modra in močna sva midva, in tedaj sva jo vzela za svojo."