Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu

Izhodišče novega romana tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je narodna eksistenca tržaških Slovencev, povezana z usodo dveh ljudi, ki sta v mladosti doživela hudo nasilje; ženska spolno zlorabo, moški krutost fašističnega nasilja v koncentracijskem taborišču. Med njima - starejšim Slovencem Igorjem in precej mlajšo Francozinjo Lucie se razvije ljubezenska zgodba, ki predstavlja osrednji del romana. Zaradi mladostnih travm je njuna zveza spočetka težavna, vendar preko pisem, pogovorov in srečevanj v Parizu duhovno in čustveno raste ter ju osebnostno dviga. Čeprav je zgodba romana časovno nekoliko odmaknjena, je delo, ki je izšlo ob avtorjevi 90-letnici, zanimivo predvsem zaradi razmišljanj o vpetosti slovenske kulture v evropsko.

Odlomek iz knjige

Bile so ure, posvečene tišini medsebojnega darovanja, ki je imelo veljavo dovršene lepote, posebno zato, ker je njeno telo ob razsvetljenem izrazu njenih potez imelo nov mladostni čar. In tudi Lucie je čutila ta sij, ki je prehajal skozi oba hkrati, tako da je, kar se prej ni dogajalo, njena stegnjena roka poiskala njegov obraz za božajoč dotik.