mag. Branko Goropevšek

18. oktober 1966

V teh dneh bi praznoval Abrahama, če se pred štirimi leti, sredi življenjskih in poklicnih načrtov ter najlepših let, ne bi končalo življenje našega dragega prijatelja, kolega, zgodovinarja, geografa in bibliotekarja, kulturnega in športnega delavca ter uglednega meščana Celja mag. Branka Goropevška.

Rodil se je v Celju 18. oktobra 1966 in nato mladost do začetka devetdesetih prejšnjega stoletja preživel v Preboldu v Savinjski dolini. Študij zgodovine in geografije je uspešno zaključil leta 1991, leta 2000 pa je pridobil še naziv magister zgodovinskih znanosti. Po kratkem obdobju pedagoškega dela na I. gimnaziji v Celju je svojo uspešno karierno pot začel v Osrednji knjižnici Celje, kjer je postal vodja domoznanskega oddelka. Po opravljenem pripravništvu je leta 1992 pridobil strokovni naziv bibliotekar, v letu 2002 pa strokovni naziv bibliotekarski specialist. Izobraževal se je tudi v tujini, in sicer v Gradcu in Dunaju. Kot vodja domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Leta 1997 je bil izvoljen za prvega predsednika Sekcije za domoznanstvo pri ZBDS. Poleg strokovnega delovanja na knjižničarskem področju je bil kot zgodovinar zelo dejaven tudi v celjskem zgodovinskem društvu. Bil je eden vidnejših zgodovinarjev t. i. mlajše celjske generacije slovenskih zgodovinarjev, njegova biografija šteje preko 200 bibliografskih enot, med njimi je kar šest monografij.

V obdobju 1992-1996 je predsedoval Zgodovinskemu društvu v Celju, med leti 2002-2004 pa tudi Zvezi zgodovinskih društev. Poleg publicistične dejavnosti je vsako leto sodeloval tudi kot član strokovne ocenjevalne komisije projekta Mladi za Celje in bil med drugim tudi član Rotary cluba Barbara Celjska.

Kot je zapisal njemu v spomin novinar in njegov osebni prijatelj Branko Stamejčič, je bil tisti, ki je »knjižnico na široko odprl tako za uporabnike kot tudi za nove tehnologije, in kot tisti, ki je vselej spodbujal sodelovanje celjskih kulturnih zavodov v različnih projektih. Posebej velja omeniti njegov prispevek k razvoju slovenskega spletnega portala Kamra in pri projektih Europeane ter pri digitalizaciji knjižničnih gradiv.«

In nadaljuje: »Z njegovo smrtjo smo izgubili tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Še v času, ko je vodil domoznanski oddelek knjižnice, je napisal kroniko 50 let Novega tednika. V radijskih oddajah in časopisnih člankih je osvetlil like ljudi, po katerih so poimenovane celjske ulice. Goropevšek je bil tudi dejaven športni delavec, posebej v nogometu«

Leta 2001 je bil imenovan za direktorja Osrednje knjižnice Celje in jo vodil tri mandate. V zadnjem, dve leti pred prezgodnjo smrtjo, mu je uspelo, da je Celje dobilo novo knjižnico, ki je še vedno eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Sloveniji.

Osebno in strokovno angažiranost mag. Branka Goropevška na številnih področjih je prekinila njegova prezgodnja smrti 13. septembra 2012. Kljub temu ostaja njegovo delo bibliotekarja domoznanca in zgodovinarja prepoznavno tako v rodnem Celju kakor tudi širše v Sloveniji.

Na pobudo celjske knjižnice se je oblikovala iniciativna skupina, katero je vodil mag. Matjaž Neudauver iz ptujske knjižnice, ki je pripravila predlog za oblikovanje nagrad za zasluge na domoznanskem področju poimenovani po Branku Goropevšku (Goropevškovo priznanje in Goropevškova listina). Občni zbor ZBDS je v letošnjem maju sprejel predlog in tako se bo Goropevškovi nagradi podeljevalo bienalno na Domfestu, posvetovanju slovenskih domoznancev, prvič predvidoma leta 2018.