Trinajstletna Katinka si želi, da se ljudem ne bi smilila ali da se vsaj ne bi trapasto obnašali, ko izvedo, da ji je pred desetimi leti umrla mama. Kako in zakaj naj žaluje za mamo? Spominja se je samo po fotografijah in iz pripovedovanja, poleg tega odrašča s skrbnim, ljubečim očetom in mlajšim bratom! Zadnje čase se je oče sicer spoprijateljil z ljubeznivo, nežno in nevsiljivo Dirkje. Katinki je njena družba všeč, si pa niti malo ne želi neke nadomestne mame! V resnici ima samo eno samo veliko željo: postati pisateljica. S pomočjo sosede, slavne pisateljice Lidwien, začne pisati o svoji družini, spominih, doživetjih in občutjih. Lidwien popravlja Katinkina besedila, ostri njene pisateljske in tako tudi njene in celo svoje življenjske čute. Imeniten večgeneracijski roman o odraščanju, o medsebojnih vezeh, o žalovanju in veselju, o spominih in sprejemanju vsega novega, mimogrede pa tudi priročnik, kako napisati pravo, pravcato knjigo. (povzeto po spletni strani Založbe Zala)