Naslov zadnjega romana italijanskega pisatelja in semiologa Umberta Eca (1932–2016), ki je izšel leta 2015, še pred njegovo smrtjo, je seveda izraz za tisto številko časopisa, ki se jo naredi v novinarski redakciji na računalniku ter nato natisne samo nekaj testnih izvodov, ki pa potem ne gredo v redno distribucijo in prodajo. Colonna, glavni junak romana, je depresivni in neperspektivni pisec, ki končno dobi ponudbo, ki je res ne gre zavrniti – sodeloval naj bi pri novem časopisu, ki ga bo financiral bogataš in pri pisanju knjige o njegovem nastajanju. Še posebej intrigantno je to, da naj bi časopis že s samimi nultimi številkami povzročil ustrezne politične pritiske in pretrese. Colonna se hitro spozna s preostalo ekipo in kmalu se lotijo dela. Ves proces ustvarjanja posameznih rubrik in vsebin Eco cepi na sodobno družbeno satiro, s katero nam moderno medijsko krajino predstavlja kot prizorišče delovanja kontroverznih interesov in zakonitosti. Sprva se zdi, da je pisatelj s svojim literarnim delom angažirano dregnil v sodobno realnost, vendar pa potem krmilo zgodbe prevzame sodelavec Braggadocio s svojo konspirativno teorijo v zvezi s smrtjo Mussolinija. Trdi namreč, da je bil človek, ki so ga ubili proti koncu aprila 1945, dejansko njegov dvojnik ... Zadnje delo velikega Italijana, s katerim se je še zadnjič odločil razburkati bralčevo domišljijo. (Samo Rugelj; Bukla 123-124)