Odkar se je leta 1957 pridružil Quarrymenom, Paul McCartney le redko miruje. Brezčasne ljubezenske pesmi stresa iz rokava s takšno lahkoto, kot drugi zajamejo zrak. Rokenrol igra s takšno surovo spolno energijo in agresivnostjo, na kakršni redko naletimo zunaj zaporov. Angleška kraljica misli, da je čudovit, a tudi najostrejši privrženci avantgarde priznavajo, da zna biti njegova glasba čudaška. Preizkusil je tako rekoč vse žanre, od otroških popevčic do klasike, z njegovo slogovno pestrostjo pa bi se najbrž lahko kosal samo Picasso. Če je veličastnost zabavljaštva v tem, da ljudem daje to, kar hočejo, veličastnost umetnosti pa v tem, da nam daje to, za kar sploh nismo vedeli, da hočemo, je veličastnost Paula McCartneyja v tem, da počne oboje.
Paul Du Noyer je glasbeni novinar, ki je pisal o McCartneyju in za McCartneyja. Knjiga temelji na njunih intervjujih, opravljenih v razdobju 35 let, poleg Du Noyerjevih opazk in proučevanj pa vsebuje tudi veliko McCartneyjevih iskrenih misli.