Marija Sreš je Prekmurka, ki je leta 1971 kot misijonarka odšla v Gudžarat, v Indijo, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Naučila se je gudžaratskega jezika in je skoraj štiri desetletja delala s tamkajšnjimi staroselkami. Njeno delo ni bilo pokristjanjevanje, ampak pomoč ženskam in družinam, da si dostojanstveno utrejo pot skozi življenje. V tem času je dodobra spoznala indijsko družbo in njene značilnosti, kar nam umetelno predstavlja v svojih zgodbah. Prepoznamo tudi pogled napredne ženske, ki je s srcem in vero zvesta katoliški cerkvi, a zmore izraziti ostro kritičnost. Dvajset kratkih zgodb prikazuje probleme, s katerimi se soočajo ženske z Vzhoda in Zahoda – od partnerskih odnosov in starševstva do dela in zaslužka. Zadnjih sedem let Marija spet živi v Sloveniji, še vedno pa je navdih za tiste, s katerimi je živela in delala ter jih podpira od daleč, saj ji gre za njihovo gospodarsko samostojnost, samozavest in dostojanstvo.