Arhiv novosti
Tekaški dnevnik čisto navadne gospodinje
13. 01. 2017
Založnik o knjigi
Popolna začetnica na področju kateregakoli športa opiše svoje naključno srečanje s tekom pri 40. letih. Na čisto naraven, osebno doživet način izveste vse o nebogljenih začetkih in počasnem napredku.
Knjiga pristno opisuje tekaško popotovanje ženske srednjih let, ki kot tekačica lažje krmili med družinskim, službenim in vaškim socialnim življenjem, čeprav tek ni njen naravni talent in je pri tem okorna ter počasna. Ampak teče. In samo to šteje. S tekom si priteče zadovoljstvo in dobro počutje. Svet je kar naenkrat lepši in ljudje se zdijo boljši. V osmih letih in pol rednega tekanja po domači vasi in bližnji okolici pod kamniškimi planinami se poda tudi na marsikatero tekaško prireditev. Zakaj, še sama ne ve. Večinoma uspešno zaseda zadnja mesta.
V rekreativnem navdušenju in odsotnosti zdrave pameti, ki bi pristojila njenim letom, se začne spogledovati še s triatlonom – seveda z olimpijsko razdaljo. Zato se po prvem pretečenem maratonu, 42 km, usede na kolo in spoznava bližnjo in daljno okolico s kolesarskega vidika. Udeleži se še tečaja plavanja, kjer se končno nauči plavati kravl. Čisto po žensko modruje o kombinaciji teka, kolesarjenja in plavanja. Na koncu le ugotovi, da je triatlonski trening zanjo prehud in da bo s tem počakala še vsaj dve leti.
Do takrat bo pa le tekla, malo kolesarila in včasih plavala. Ker je postala odvisna od malce mazohističnega mučenja lastnega telesa na zdrav športen način. To ji prinaša odmaknjenost od vsakodnevnih problemov ter neskončnega vrtenja okoli enih in istih stvari. Tek rahlja togost njenega življenja ter ji prinaša kisik in čustveno razigranost.
Preveri status izposoje
Popolna začetnica na področju kateregakoli športa opiše svoje naključno srečanje s tekom pri 40. letih. Na čisto naraven, osebno doživet način izveste vse o nebogljenih začetkih in počasnem napredku.
Knjiga pristno opisuje tekaško popotovanje ženske srednjih let, ki kot tekačica lažje krmili med družinskim, službenim in vaškim socialnim življenjem, čeprav tek ni njen naravni talent in je pri tem okorna ter počasna. Ampak teče. In samo to šteje. S tekom si priteče zadovoljstvo in dobro počutje. Svet je kar naenkrat lepši in ljudje se zdijo boljši. V osmih letih in pol rednega tekanja po domači vasi in bližnji okolici pod kamniškimi planinami se poda tudi na marsikatero tekaško prireditev. Zakaj, še sama ne ve. Večinoma uspešno zaseda zadnja mesta.
V rekreativnem navdušenju in odsotnosti zdrave pameti, ki bi pristojila njenim letom, se začne spogledovati še s triatlonom – seveda z olimpijsko razdaljo. Zato se po prvem pretečenem maratonu, 42 km, usede na kolo in spoznava bližnjo in daljno okolico s kolesarskega vidika. Udeleži se še tečaja plavanja, kjer se končno nauči plavati kravl. Čisto po žensko modruje o kombinaciji teka, kolesarjenja in plavanja. Na koncu le ugotovi, da je triatlonski trening zanjo prehud in da bo s tem počakala še vsaj dve leti.
Do takrat bo pa le tekla, malo kolesarila in včasih plavala. Ker je postala odvisna od malce mazohističnega mučenja lastnega telesa na zdrav športen način. To ji prinaša odmaknjenost od vsakodnevnih problemov ter neskončnega vrtenja okoli enih in istih stvari. Tek rahlja togost njenega življenja ter ji prinaša kisik in čustveno razigranost.
Preveri status izposoje
