Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in urednik. Doktoriral je leta 1969, od leta 1970 do upokojitve je bil profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil sourednik revij Beseda in Perspektive, sodelavec Odra 57 ter glavni urednik Literarnega leksikona. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Poleg znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi mnoge učbenike, priročnike in antologije. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišjo državno nagrado na področju znanosti.
Janko Kos se v avtobiografskem delu Umetniki in meščani spominja življenja družin svojih staršev in osvetljuje lastno življenjsko pot. Avtor, ki je bil v času odraščanja v tesnem stiku z umetniškim krogom svojega očeta in po drugi strani del materinega meščanskega miljeja, na poti do svojih študijskih let opisuje svet sodobnikov, med katerimi v manj znani luči spoznamo filozofa Franceta Vebra, mladega Tarasa Kermaunerja, Daneta Zajca in mnogo drugih. Preko gimnazijskih let v nemirnem času 2. svetovne vojne nas avtorjeva pripoved vodi v obdobje njegovega študija in poklicne poti, ki ga podrobneje opisuje prihajajoča knjiga spominov Ideologi in oporečniki.