Avtizem ni bolezen, ampak je razvojna motnja. To pomeni, da se otroci z avtizmom, med njimi tudi Žan, razvijajo drugače, predvsem na tistih področjih, ki so pomembna za življenje v skupnosti. Slikanica lepo prikaže, da Žan ni drugačen, ker bi si to izbral ali želel, ampak, ker drugače ne zna. V svoj svet se umika, ker je ta edini, kjer se znajde in počuti varnega. V njem ni »besed«, ki jih ne razume, ne dražljajev, ki so zanj boleči, in ne sprememb, na katere se težko prilagodi.
Slikanica o Žanu bo otrokom in odraslim pomagala, da bodo na posebnosti otrok z avtizmom gledali drugače in s tem dali možnost tem »posebnežem«, da bodo postali del našega skupnega sveta. Ta svet bo s tem bogatejši in lepši za vse.