Dublineska

V središču zgodbe je založnik v pokoju Samuel Riba, ki je po prodaji svoje založniške hiše doživel živčni zlom, sedaj ga prevzema občutek praznine, kot da mu nekaj v življenju manjka. Njegova soproga Celia pa je po spreobrnitvi v budizem v življenju zadovoljna. Starši, ki jih Riba videva vsako sredo ga nenehno sprašujejo po načrtih za prihodnost, in tako pade ideja za odhod v Dublin, kjer naj bi imel predavanje. Na koncu se potovanje prevesi v pravi projekt, nekakšno slovo od Gutenbergove dobe in slovo od založniške dobe v življenju glavnega junaka. Duhovit roman španskega pisca, kateri v njem problematizira aktualno vprašanje eksistence tiskane knjige kot medija in kulturno dobrega.

Odlomek iz knjige

"Do srca mu seže izginotje literarnih avtorjev. Vedno znova ga prizadene ta realnost, ki jo medmrežje najavlja kot prihodnost, in to vsak dan jasneje. "A poglejmo," nadaljuje pisec članka, "če predvideni konec tiskane knjige že v običajnem bralcu povzroča začudenj, zavračanje, kaj bi lahko rekli o pisatelju, ki v tej vrtoglavici vidi nekakšen atentat na sam smisel in pomen svojega dela? Ne glede na to, dejstvo je, da je prihodnost odločena ter usoda papirja in črnila zapečatena."