Eldorado

Nezakoniti pribežniki. Vsak dan se po svetu na tisoče ljudi odpravi na pot z upanjem na svetlejšo prihodnost. Bežijo pred revščino, nasiljem, pred brezupom z različnimi obrazi. Potujejo po kopnem in po morju, brez gotovosti, da bodo sploh kdaj prišli na cilj. Ranljivi so in prepuščeni na milost in nemilost pohlepnim vodnikom. A upanje prečka vse meje. Poskuša znova in znova. Na drugi strani je Salvatore Piracci, poveljnik vojaške ladje, ki pluje vzdolž italijanske obale z nalogo, da prestreza ladje z nezakonitimi pribežniki. A prizori in obrazi, ki jih gleda skozi leta, se začnejo zajedati v njegovo notranjost in mu na koncu korenito spremenijo življenje.

Odlomek iz knjige

Krike sta izpustila dva mlada Somalca. Zbudila sta se pred drugimi in sprožila preplah. Člani posadke so izginili. Izkoristili so noč, vzeli edini rešilni čoln in zapustili ladjo. Na ladji je kmalu zavladala panika. Nihče je ni znal upravljati. Nihče ni vedel, kje se nahajajo. Kako daleč od obale in katera obala je najbližja. Z grozo so ugotovili, da nimajo nobenih zalog vode in hrane. Da radio ne dela. Znašli so se v pasti. Sredi brezmejnega morja. Blodili so počasi kot v agoniji. Preden bi srečali kako ladjo, bi lahko preteklo neskončno veliko časa. Naenkrat so obrazi otrdeli. Vedeli so, da bo smrt strašna. Če se blodenje nadaljuje. Užejala jih bo. Ugasnila bo svetlobo v njih. Iz njih bo naredila norce, ki bodo planili drug po drugem.