Izpoved iz harema

zpoved iz harema je resnična pripoved mlade Beograjčanke, ki bi zaradi svojega videza lahko zmagala na vsakem lepotnem tekmovanju, a zaradi svoje naivnosti nasede neznancema in si s tem svoje življenje popolnoma spremeni. Po nekaj letih prisilnega bivanja v arabskem haremu v Dubaju, ter po več poizkusih pobega ji to končno le uspe. Leta 1995 se po številnih zapletih končno vrne v Beograd. Poučna, doživeta in za nimiva izpoved Beograjčanke.

Odlomek iz knjige

"Še naprej sem sedela in se nisem mogla premakniti. V meni so se mešali občutki besa in bolečine, moči in nemoči, jeze in žalosti. Najraje bi zakričala. Bila sem v situaciji, d a bi jokala za nečem, kar predstavlja ponižanje, kajti nisem vedela v kakšno novo avanturo odhajam. Po tem se mi je zdela palača, ta harem, pravi raj, glede na to, da nisem vedela, kam sploh grem. Vstala sem in zbrala moči ter pogledala Hafeza. Njegove prodorne oči so bile hladne in so me povsem odbijale. Niti malo občutka krivde, ki sem ga iskala, nisem mogla videti pri njem. Ne vem zakaj, ampak ta pogled me je spomnil na tisti dan, ko sem leta 1991 v Beogradu videla te oči, dneva ko sta Hafez in Michael prišla v trgovino, v kateri sem delala. V trenutku, kot v zgodbah, ki jih pripovedujejo ljudje, ki doživijo klinično smrt, sem videla vso svoje življenje. Za sekundo ali dve so skozi moje misli šle slike tega prvega srečanja, ki me je privedlo v Dubaj. Občutila sem potrebo, da povem Hafezu tisoč najbolj groznih besed, da mu pljunem v obraz, toda nisem imela moči, da bi odprla usta."