Leto mine, dan nikoli

Leto mine, dan nikoli je knjiga, ki se zagotovo vtisne v spomin. Avtor Žarko Laušević je bil eden najboljših mladih igralcev nekdanje Jugoslavije. Za svoje igralske interpretacije prejel številne nagrade. Nekega vročega avgustovskega dne leta 1993 pa se je njegovo življenje popolnoma obrnilo na glavo. V samoobrambi je med pretepom ubil dva fanta in enega huje ranil, zato je čas med turbulentnim obdobjem razpada Jugoslavije preživel v zaporu. Na podlagi zaporniških zapiskov je nastal dnevnik, ki je odsev neke izgubljene preteklosti, življenja v zaporu, anekdot iz avtorjevega življenja pred tragičnim dogodkom, hrepenenja po nedosegljivi ljubezni in obžalovanja. Vse skupaj povezujejo razmišljanja o (ne)smislu in minevanju, ki iz delčkov mozaika sestavijo celoto avtorjevega življenja.

Odlomek iz knjige

"Polnoč. Pišem ob sveči. Pogosto razmišljam o temle: trenutek, ko svečo ugasneš s pihom, in ne s prsti, se voha po vsem prostoru, pa naj bo še tako velik. Sveča, ugasnjena, a stenj še vedno rdeče žari kot zamirajoča sled življenja. In ta poslednji trzaj, poskus, da bi sveča zadržala plamen … Kako panično poskuša sveča v tistem hipu vdihniti, obupano se boreč za življenje. Ta smrdeči poskus preživetja, tako sebičen, medtem ko onesnažuje zrak okrog sebe, se mi zdi tako človeški, da včasih težko verjamem, da sveča ni človeško bitje, da ne čuti, ne živi in ne umre. Je tudi človek tako sebičen v strahu za svoje življenje?"