Ujetniki sanj

Jesen življenja je Melino in Veda že popolnoma razdvojila. Postala sta si tujca, ki se sovražita, a se nekje globoko v dnu srca, nezavedno, kljub vsej bolečini in prevaram, še vedno spoštujeta. Oba strastno zakrivata ter prikrivata svojo usodo in se oklepata svoje časti in stremljenja k uspehu, kot nečesa, kar bo edino in večno ostalo. Njuna odrasla hči Tesa pa želi odgovore, preden bo prepozno. Brede globoko po reki življenja, da bi našla svoj tolmun in zaživela mirno ter srečno. Ali ji bo uspelo? Roman, ki razkriva človekovo težnjo po bližini, pristnosti, strpnosti in globini v odnosih toplo priporočamo v branje. Toplo priporočamo!

Odlomek iz knjige

Samo enkrat v življenju sem ravnala odločno in pravilno, se je spominjala Melina, tedaj ko sem odšla od doma živet sem. Moja ljubezen je sprhnela, kakor sprhni cvetje na sadnem drevesu, ki ga ožge mraz in ne more več roditi plodu. V zakonu je bila moja ljubezen kakor šopek umetnega cvetja, brez sokov in strasti. Starost nikomur ne prizanaša. Pričakuje blagost, toda v spopadu z onemoglostjo ne pozna obzirnosti. In ko sem postavila na tehtnico svoje življenje, vzpone in padce, sem dojela, da ima Vedo do mirnega sončnega zahoda prav toliko pravice kot jaz. Če bom tako ravnala, sem si mislila, bom ohranila vez prijateljstva, ki sva jo vsa leta pletla vsak po svoje. Zato sem odšla, preden bi se začela sovražiti.