23. september 1864 – Izvolili prvi odbor Celjske mestne hranilnice.
Po vzpostavitvi železniške povezave z Dunajem (1846) in Ljubljano (1859) so se gospodarske razmere in razvojne možnosti Celja hitro spremenile na bolje. Želja po hitrejšem razvoju mesta je narekovala, da so mestni očetje začeli razmišljati tudi o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, katerega mesto takrat še ni imelo. Tako je na seji mestnih odbornikov leta 1847 dvorni in sodni odvetnik dr. M. F. Foregger zbrane opozoril na potrebo po »sodobnem urejanju denarnih zadev« v Celju in se zavzel za ustanovitev občinske hranilnice. Toda Foreggerjeva pobuda je bila podana še v nepravem času in ob očitni nerazgledanosti navzočih odbornikov ni obrodila sadov. V šestdesetih letih so bile razmere v Celju že povsem spremenjene, misel o ustanovitvi mestne hranilnice pa zrelejša. Tako je na seji mestnega odbora leta 1862 predsednik okrožnega sodišča in odbornik dr. Štefan Rak ponovno obudil Foreggerjevo idejo izpred petnajstih let, prikazal prednosti lastnega denarnega zavoda za razvoj občinskega gospodarstva in za prebivalstvo. Bil je prepričljiv, saj je mestni občinski odbor sklenil ustanoviti hranilnico, ji ponuditi tudi prostore in prevzeti jamstvo za njeno poslovanje. Poimenovali so jo Hranilnica mestne občine Celje (Sparkasse der Gemeinde Cilli). Ko je oblast v naslednjih dveh letih potrdila hranilniška pravila, je občinski svet na izredni seji 23. septembra 1864 imenoval upravni odbor prvega celjskega denarnega zavoda. Vodil ga je dr. August Schurbi, v odbor ravnateljstva pa so bili poleg dr. Schurbija izvoljeni še: Johann Tappeiner, Franc Kapus, dr. Štefan Kočevar, Josip Wokaun, dr. Karl Hiegersberger, Karl Hartinger in Friedrich Mathes, ki mu je tudi predsedoval. Hranilnica je za komitente začela poslovati 1. januarja 1865.
