Rodil se je "Celjski"

13. februar 1948 
Leto 1948 pomnijo nekateri po sporu z informbirojem, ki se je za vrsto vnetih vojakov revolucije na Slovenskem klavrno končal. Drugi se ga spominjajo po nastanku židovske države v Palestini, tretji, predvsem na Japonskem in v ZDA, pa po izdelavi prve mikrovalovne pečice in Hondinega motorja. Na Slovenskem (in v Jugoslaviji) je potekala prva petletka in temu je bil namenjen tudi razpis ljudskega posojila, izvajalo se je prvo preštevanje prebivalstva po osvoboditvi in posnet je bil prvi povojni slovenski film Na svoji zemlji. Komur spomin seže dovolj daleč, se bo spomnil tudi koloradskih hroščev, ki so napadali socialistično vzgojena krompirišča. O tem in še marsičem drugem lahko preberemo v številnih člankih časnika, ki  je tega leta v Celju začel po letu dni molka ponovno izhajati.  
To pot redno, z novim imenom Celjski tednik. In kateri so bili poglavitni razlogi, da so zvezde rojenice jasno in uspešno zasijale nad celjskim informacijskim nebom? »Nagel razvoj industrije in nujnost vzporedne preosnove našega kmetijstva ter temu skladna miselna preobrazba našega človeka, so priklicali tudi v Celje novo glasilo Osvobodilne fronte«, je bilo zapisano v uvodniku prve številke, ki je zagledala luč sveta v soboto, 13. februarja 1948. Kako so si botri Celjskega tednika zamislili uredniško politiko časnika, nam v nadaljevanju istega uvodnika razkrije nam neznani uvodničar. Med drugim se mu je zapisalo: »Celje je važno industrijsko mesto, katerega delovno ljudstvo se z veliko vnemo vključuje v izvrševanje osnovnih nalog našega petletnega plana. Pri tem pa večkrat naletimo tudi pri nas na napake, ki izvirajo iz neznanja, iz površne organizacije in agitacije, včasih pa tudi iz zlohotnega zaviranja našega razvoja s strani ljudi, ki jim napredek naše države ni pri srcu. Prav to problematiko našega terena bo novo glasilo zajemalo in s tem postalo organizator, agitator in vzgojitelj naših delovnih množic. Prikazovalo bo ljudstvu, kako se pri nas, na našem terenu, uresničuje osnovna politična linija naše ljudske oblasti in Fronte ter bo s tem vključevala vsakega delovnega človeka v graditev socializma.« Ne samo delavcem v industrijskih obratih, ampak tudi kmečki populaciji na podeželju so »obljubili« pomoč na poti prehoda v socialistično družbo, kajti Celjski tednik »bo dvigal zanimanje za zadružništvo in gradnjo zadružnih domov ter s tem dal svoj prispevek k pravilni vključitvi našega kmetijstva v načrtovano gospodarstvo«. 
Da je »novo glasilo« v Celju resnično »pomagalo vsem delovnim množicam pri graditvi socializma in njihove miselne prevzgoje«, je budno spremljal steber takratnega uredništva Lojze Jurc, ki je prišel v Celje že kot partizan, in sicer v propagandno komisijo, na mesto urednika pa iz vrst mladinskih aktivistov. Znan je bil kot oster urednik, velja pa mu pripisati zasluge, da je Celjski tednik postal in ostal to, kar je še danes, regionalni časnik z bogato tradicijo in lastno identiteto.


Vir: http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/rodilseje.htm (avtor mag. Branko Goropevšek)

Več o zgodovini Novega tednika na portalu www.kamra.s

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/od-nove-poti-do-novega-tednika.html