Ustanovitev celjskega sokola
03. 09. 2018
7. september 1890 - Celjsko območje se je s sokolstvom srečalo že v šestdesetih letih 19. st.,
posebno ob žalskem taboru 1868, ko so udeleženci lahko »burno pozdravili« nastop šestdesetih ljubljanskih sokolov. Žal pa je to bilo tudi vse, kajti huda kriza slovenskega nacionalnega tabora v sedemdesetih letih 19. st. v Celju kaj več kot životarjenje slovenske čitalnice ni dovoljevala.
Ko so v Mozirju 1882 ustanovili Savinjski sokol, so pri slovesnosti sodelovali tudi nekateri celjski Slovenci, vendar kasneje savinjski sokoli telovadnih nastopov v Celju niso pripravljali. Njihov edini organiziran prihod v mesto ob Savinji je bil ob pogrebu velikega narodnjaka dr. Štefana Kočevarja, oktobra 1883.
Tako se je ideja sokolskega gibanja v Celje »udomačila in ukoreninila« precej pozno, šele ob koncu 80. let 19. st., ko se je v mestu zbralo večje število mladih narodnjakov. Med njimi je bil tudi dolgoletni sokol dr. Dragotin Treo, ki se je telovadnih veščin naučil pri Dolenjskem sokolu v Novem mestu, kjer je služboval.
Njegovih celjskih prijateljev za telovadbo ni bilo težko navdušiti, tudi gostilničarja Košerja pri Belem volu ne, ki jim je v letu 1889/90 ponudil v uporabo zimski vrtni salon, medtem ko so jim v poletnih mesecih bili za telovadbo na voljo tudi čitalniški prostori v Straussovi gostilni (kasnejšem hotelu Pošta).
Dober odziv celjskih Slovencev je dr. Trea pripeljal do sklepa, da tudi v mestu ob Savinji ustanovijo sokolsko društvo. Tako so že 4. junija 1890 v čitalniških prostorih sklicali ustanovni shod, na katerem so osnovali ustanovni odbor, v sestavi: dr. Ivan Dečko, dr. Andrej Dominkuš in dr. Dragotin Treo, in mu naložili nalogo, izpeljati ustanovitev društva.
Sprva so »odborniki« razmišljali, da bi zadevo enostavneje rešili s preselitvijo Savinjskega sokola v Celje, vendar Mozirjani iz razumljivih razlogov na to niso pristali. Tako jim ni preostalo drugega kot ustanoviti novo sokolsko društvo.
Sprva so »odborniki« razmišljali, da bi zadevo enostavneje rešili s preselitvijo Savinjskega sokola v Celje, vendar Mozirjani iz razumljivih razlogov na to niso pristali. Tako jim ni preostalo drugega kot ustanoviti novo sokolsko društvo.
Mag. Branko Goropevšek
Več na povezavi http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/sokoli.htm
Ostali viri:
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P5JWZW5P/3cba6293-d705-4a76-af8d-8c4c58225412/PDF
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IZGJOSSM/40ebb9ba-fe8a-4730-ba14-8ec77b1c3655/PDF
http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201402669.pdf
