Evald Flisar, najbolj prevajani slovenski pisatelj in dramatik, v romanu Dekleta, ki se jih spomnim v petih slikah razkriva življenjsko zgodbo mlade ženske, ki jo usodno zaznamujejo napačne odločitve. Dialogi, v katerih replike pogosto delujejo kot elegantni, a zato nič manj boleči zamahi pri sabljanju, razkrivajo neusmiljenost, včasih celo zlobo, medtem ko mestoma poetično blago zveneče pasaže prinašajo lucidne vpoglede v duševne pokrajine junakov. Pred nami tako nastaja slika mreže širših družbenih odnosov in osebne ujetosti v usodo, ki jo s svojimi odločitvami soustvarjamo. (Emka.si)