Moj brat lovi dinozavre

Čeprav ima knjiga Moj brat lovi dinozavre popolnoma drugačno zgodbo kot Čudo, obe knjigi bralcu pomagata odpreti vrata v pogosto zelo neznano in zasmehovano resničnost: raznolikost. Raznolikost, ki postane bogastvo za vse, ki se ji odprejo in porušijo svoje predsodke. Vsi lahko razumemo socialne pritiske otroštva in mladostništva: želja, da bi se razumeli z vrstniki, bili priljubljeni in bili čim bolj »navadni«. Toda Giacomo, avtor knjige, ima poseben izziv. Sprva je zelo navdušen, ko izve, da je njegova mama noseča s še enim fantkom, saj to pomeni uravnoteženost spolov v družini z dvema sestrama. Ko pa ugotovi, da je mali Giovanni drugačen, da ima dodaten kromosom, se protagonist začne spopadati z osebnimi ovirami. Mlajšega brata doživlja kot razočaranje, zadrego, nekoga, ki ga Giacomo vztrajno skriva pred prijatelji. Zgodbo pripoveduje na doživet način: v nekem trenutku bo bralec jokal, v naslednjem pa se bo smejal na ves glas. Toda počasi in zanesljivo Giacomo začne razumeti vse lekcije, ki mu jih predaja posebni brat: lekcije o ljubezni in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Giacomo Mazzariol je napisal bildungsroman, razvojni roman, ki zna presenetiti, ganiti in zabavati, čeprav je tema zelo občutljiva. Knjiga v jasnem in tekočem slogu obravnava zapleteno vprašanje Downovega sindroma na lahkoten način, ki ti da misliti. Mladi avtor nam predstavlja pravo družino, močno zvezo, ki se ne ustavi pred težavami, ki ji je nasmeh najboljše orožje in se ne boji biti drugačna. Giacomo nas s svojim preprostim in neposrednim slogom uvede v fantastični svet Giovannija in razkrije del sebe, ki ga ni tako enostavno deliti z drugimi. (povzeto po spl. str. Založbe Vida)