Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov
01. 10. 2015
Založnik o knjigi
Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, in prisiljenja se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti, s tem pa se okrepi tudi njena uporniška drža. Kmalu se okrog nje zbere raznorodna skupinica izključencev, drugačnežev, ki drug drugemu pomagajo braniti svojo posebnost. Precejšnje presenečenje junakinja romana doživi, ko odkrije, da ima celo več skupnega z nekaterimi starejšimi, odraslimi drugačneži kot pa z mnogimi vrstniki. Spoznanje, da je njen oče, ki se ji je vedno zdel »čisto navaden foter«, pravzaprav bivši punker, pa je pravi šok. A kmalu spozna, da utegne biti to zanjo zelo koristno ...
V pripoved, ki je pravzaprav zgodba o iskanju identitete in »postavljanju na lastne noge«, mimogrede pa pokaže tudi na nekatere šibke točke šolskega sistema, se vpleta motiv hčere in očeta, ki vsak v svojem najstniškem obdobju poslušata podobno glasbo in živita podobne uporniške ideje. Besedilo tako razkriva nekatere neprijazne stalnice v družbeni realnosti, a tudi vztrajnost in vitalnost idej, ki takšnim težnjam nasprotujejo, in spotoma spodbudi razmislek o dilemah nekdanjih upornikov, ki postanejo starši uporniških mladostnikov. (povzeto po Bukla...)
Preveri status izposoje
Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, in prisiljenja se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti, s tem pa se okrepi tudi njena uporniška drža. Kmalu se okrog nje zbere raznorodna skupinica izključencev, drugačnežev, ki drug drugemu pomagajo braniti svojo posebnost. Precejšnje presenečenje junakinja romana doživi, ko odkrije, da ima celo več skupnega z nekaterimi starejšimi, odraslimi drugačneži kot pa z mnogimi vrstniki. Spoznanje, da je njen oče, ki se ji je vedno zdel »čisto navaden foter«, pravzaprav bivši punker, pa je pravi šok. A kmalu spozna, da utegne biti to zanjo zelo koristno ...
V pripoved, ki je pravzaprav zgodba o iskanju identitete in »postavljanju na lastne noge«, mimogrede pa pokaže tudi na nekatere šibke točke šolskega sistema, se vpleta motiv hčere in očeta, ki vsak v svojem najstniškem obdobju poslušata podobno glasbo in živita podobne uporniške ideje. Besedilo tako razkriva nekatere neprijazne stalnice v družbeni realnosti, a tudi vztrajnost in vitalnost idej, ki takšnim težnjam nasprotujejo, in spotoma spodbudi razmislek o dilemah nekdanjih upornikov, ki postanejo starši uporniških mladostnikov. (povzeto po Bukla...)
Preveri status izposoje
