Skoraj leto dni je minilo od smrti mame. Sanna mora doma paziti na očeta, ki ne jé dovolj, hoče le spati in pisati, nje pa skorajda ne opazi. Tudi v šoli ni veliko bolje, saj si je njena najboljša prijateljica našla drugo zaveznico. Nato pa v razred pride Yousef, ki ji pokaže, kako skozi fotografijo svet ugledati na povsem drugačen način. Tudi on nosi večje breme, kot bi ga običajen najstnik moral, zato je Sanna morda končno našla nekoga, ki jo razume, ampak – mu lahko zaupa?
Boleče realističen roman o najstnici, ki mora sama poskrbeti zase, ko njen oče ne zmore biti oče. To je zgodba o zanemarjanju, kjer pa – na srečo! – podporni sistem deluje. (povzeto po spl. str. Založbe Miš)