Češnje, bele in rdeče: roman o spravi

Pomenljiva prispodoba, ki se prepleta skozi ves roman, so češnje, ki v nas prebudijo enaka čustva, ko belo cvetijo in tudi ko rdeče zorijo. V literarnem prvencu spremljamo usodo dveh prijateljic iz mladosti. Zaradi različnih ideoloških prepričanj, značilnih za naš prostor in čas med drugo svetovno vojno in po njej, ju življenje ponese vsako v svojo smer. »Češnje« kot prispodoba dveh različnih političnih nazorov v romanu niso niti bele niti rdeče, so pa izjemno pomembne za dojemanje preteklosti naroda, še posebno s strani mladih. Ti imajo tudi možnost … tisto možnost, ki je temeljno in vedno aktualno sporočilo romana. In sicer, da je sprava mogoča med posamezniki, ko se odločijo razumeti preteklost, jo sprejeti in odpustiti.

Odlomek iz knjige

Svet je bil tistega zlatega jesenskega dne nič manj kot popoln. Sonce je sijalo kot sredi poletja, a namesto vročine so ozračje osvežile prve jesenske sape, ki so na svojih krilih nosile vonjave zrelih sadov in pokošenih žitnih polj. Svetloba, ki se je kot topla voda zlivala v zasebno bolniško sobo mlade porodnice, se je nagajivo igrala z belimi zavesami. Taka zasebna soba je bila tudi za heroje in zmagovalce redek privilegij.