Kapučino v Ramali

Konec leta 2001 je palestinsko mesto Ramala zasedla izraelska vojska. Uvedli so policijsko uro in jo le tu in tam prekinili za kratek čas, da bi ljudje uredili nujne opravke. Vendar nihče ni vedel, kdaj bo prekinitev in koliko časa bo trajala. Prebivalcem Ramale se je življenje postavilo na glavo. Tudi Suad Amiry, ki je, da bi ohranila trezno glavo, med izraelskimi vpadi pisala vojni dnevnik, ki ji je pomenil neke vrsto terapijo. Kljub neznosnim in nevarnim razmeram je uspela prikazati vsakodnevno življenje z zasedenega območja lahkotno in humorno. Prav tako lahkotno in humorno, hkrati pa verodostojno ji je skozi povsem vsakdanje opravke v dnevniku uspelo prikazati tudi enega od vidikov bližnjevzhodnega spora.

Odlomek iz knjige

"Ampak res je škoda, da nisva odnesli pelargonij, ki si mi jih poklonila za Veliko noč. To je prva stvar, ki mi jo reče tašča, ko vstanem ob pol osmih, da spustim ven najino psičko Nuro. Nič hudega, Um Salim. S seboj sva vzeli veliko drugih, pomembnejših stvari, ji odgovorim s še težkimi vekami. Pomrle bodo, mrmra sama pri sebi. V Nablusu in Dženinu bodo pomrli ljudje pod ruševinami svojih hiš, ji odgovorim ne preglasno, da je ne bi užalostila."