Nebesa cadillac

Liki v romanu se izpovedujejo, pripovedujejo o sebi in drugih, katera oseba govori je treba iz pripovedi razbrati in ugotoviti sam. Posebnost so avtorjeve opazke, ki ob nekoliko privzdignjenem slogu plemstva, postrežejo s svežino, saj z blago ironijo piše o sebi, je samokritičen in šaljiv. Odziva se na družbeno dogajanje in politiko, razkriva svoje duhovno obzorje ter primakne še kak podatek iz zoologije. Osrednja pripovedovalka v romanu Nebesa cadillac je baronica Adelma von Vay, resnična zgodovinska osebnost, ki je v neposrednem stiku in na daljavo, zdravila bolne, prerokovala in brala tuje misli, znala je obvladovati zavest in telo drugih ljudi. Napisala je devet knjig, v romanu pa Adelma pripoveduje o svojih uspehih, ki so pravzaprav nekakšni čudeži. Pisateljevo opisovanje baroničinih dejanj bi morebiti lahko uvrstili v magični ali fiktivni realizem, toda to je le ena izmed oznak Kodričeve umetniške stvaritve. V Adelmino teozofsko prizadevanje in delovanje ter odmik od katoliške vere namreč vdira tudi duh časa. Očitna je socialna razslojenost, lahko bi rekli sledovi razredne razklanosti.

Odlomek iz knjige

Prasvetloba nima vrtenja, učinkuje kot vibracija. Tako kot Bog, ki je nespremenljiv. Učinkuje prek nedoumljive sile duha in je vseprisoten. Ker je Bog neskončen, razteza svojo prasvetlobo neskončno navzven. In naravni zakoni so nespremenljivi, ker je Bog njihov tvorec. Zakoni ne poznajo čudežev. Žal se le kratkovidnemu človeku neznano kaže kot čudež. Bistvo mojega dela je, da s pomočjo logike dokazujem inteligenco: Boga.