Razdalja med nama
Knjiga se je uvrstila v finalni izbor za nagrado ameriškega centra PEN. Delo se navidez bere lahkotno, a že v prologu zaznamo neizmerno bolečino, žalost in hkrati osvoboditev glavne junakinje Bhime. Bhima je predstavnica najrevnejšega sloja prebivalcev kaotičnega Bombaya, ki so brez pravic, izkoriščeni in životarijo iz dneva v dan. Kljub revščini, ki jo spremlja vse življenje, ostaja zvesta sebi in tradiciji. Ne zlomi je odhod moža, niti izguba sina, ne smrt ljubljene hčerke. Stara in zgarana se še vedno bojuje za prihodnost vnukinje Maye. Na drugi strani spremljamo življenje Sere, predstavnice priviligiranega sloja, ki je podedovala bogastvo, moč in pravice. Kljub temu, da živita vse življenje druga z drugo – Bhima je služkinja pri njeni družini – se prepad med njima veča tudi zaradi družbenih razmer. Skozi pripoved dveh junakinj spoznamo barvitost življenja, vzpone in padce ljudi vseh slojev. Tako lažje razumemo zapletenost življenja v sodobni Indiji.
Odlomek iz knjige
"Sedita v jedilnici, počasi srebata čaj; Sera iz modro sivega lončka, ki ji ga je Dinaz kupila v domači delavnici lončenih izdelkov, Bhima iz kozarca iz nerjavnega jekla, ki ga Dubashevi hranijo posebej zanjo. Sera kakor ponavadi sedi na stolu za mizo, medtem ko sedi Bhima ob njej na tleh. Ko je bila Dinaz še mlajša, je mamo zbadala, da je nepravična do Bhime, ker ni smela sedeti na kavču ali stolu in je morala uporabljati ločeno posodo, ne tiste, ki so jo uporabljali drugi družinski člani. "Vsem prijateljicam pripoveduješ, da Bhima tako rekoč spada k družini, da brez nje ne moreš shajati," jo je kritizirala Dinaz. "Vendar ni dovolj dobra, da bi smela sesti k mizi skupaj z nami. Kaj pa dvoličnost, mami?"
