Sarajevski čelist

V obleganem Sarajevu je maja 1992 več izstrelkov zadelo ljudi, ki so na ulici za tržnico čakali na kruh. Dvaindvajset ljudi je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Naslednjih dvaindvajset dni je znani sarajevski čelist na tem mestu v počastitev umrlih ob spremljavi granat in na muhi ostrostrelcev igral Albinonijev Adagio v g-molu. Njegovo dejanje je bilo navdih za roman Čelist, ki nas popelje na ulice razrušenega mesta - med njegove prebivalce in njihov boj za vsakdanje preživetje ter v družbo Strelice, genialne ostrostrelke, ki skuša poskrbeti, da bi čelist preživel, kajti glasba je dokazovala, da je svet še zmožen dobrote.

Odlomek iz knjige

"Igral je dvaindvajset dni, kot je napovedal. Vsak dan ob štirih popoldne, ne glede na to, koliko so se bojevali okoli njega. Ob nekaterih dnevih je imel občinstvo. Ob drugih je bilo toliko streljanja, da nihče pri zdravi pameti ne bi ostal na ulici. Njemu je bilo očitno vseeno. Vsakokrat je igral popolnoma enako. Edina razlika v njegovem nastopu je bila zadnji dan. Strelica je nevidna ležala v svojem skrivališču. Začutila je, kdaj je stopil na ulico, a še preden je zaigral, je vedela, da ga ne bo nihče ustrelil. Možje na hribih so obupali. Njene roke so se sprostile in prst se je odmaknil s sprožilca. Ko je čelist zaigral, je pogledala dol na ulico. Bila je polna ljudi. Nihče se ni premaknil. Vsi so negibno stali, in čeprav ji je bilo jasno, da napeto poslušajo, je imela občutek, da so v mislih malce odsotni."