Taniosova pečina

Taniosova pečina je najbolj znano in s prestižno nagrado Goncourt odlikovano delo libanonskega pisatelja Amina Maaloufa. Pripoveduje o odraščanju dečka Taniosa, ki se je rodil v tridesetih letih devetnajstega stoletja v libanonski vasi, v pokrajini, utrujeni od sovraštva in neprestanih bojev. V teku odraščanja se Tanios sooči z možnostjo svojega nezakonskega rojstva, razkrito v vzdevku, ki so mu ga obesili vaščani. Skuša se najti in premagati razdvojenost, zamere in sovraštvo. Ko pobegne na Ciper, se zaplete v politične prevrate in po vrnitvi nekega dne skrivnostno izgine s pečine nad morjem.

Odlomek iz knjige

"V tistih časih je bilo nebo tako nizko, da si nihče ni upal vzravnati se do svoje resnične višine. Vendar je bilo življenje, bile so želje in zabave. I čeprav ni nihče pričakoval od življenja najboljšega, je vsak dan upal, da bo ušel najslabšemu. Tedaj je celotna vas pripadala istemu fevdalnemu gospodu. Bil je dedič dolge linije šejkov, toda kadar govorijo o "obdobju šejka", se nihče ne zmoti, gre za tega, v katerega senci je živela Lamija. … Lamija je svojo lepoto nosila kot križ. Druge bi se lahko zakrile ali oblekle v neprimerna oblačila, da bi nehale privlačiti poglede. Lamija pa ne. Kot bi bila prežeta s svetlobo. Zaman se je zakrivala, se držala v ozadju, skrivala v množico, vsakokrat se je izdala, odkrila že z najmanjšo kretnjo – če je ponesla roko k lasem, si nezavedno zabrundala melodijo – in videli so samo še njo ter slišali le njen kristalno čisti glas."