Trenutek v življenju drugega, spomini

Trenutek v življenju drugega je knjiga spominov francoskega baletnega plesalca in koreografa Mauricea Bejarta (1927-2007). Avtobiografija je bila napisana že leta 1979, z letošnjim letom pa smo dočakali tudi njen slovenski prevod. V knjigi se Bejart vrača v otroštvo in išče ter popisuje okoliščine ter vzgibe, ki so ga popeljali na plesno pot in oblikovali njegovo kariero - kariero enega največjih modernih evropskih baletnikov ter koreografov. Gre za intimno pripoved o odraščanju, strahovih, takšnih in drugačnih ljubeznih ter strasteh, o volji, trmi, pripadnosti in seveda o glasbi, plesnih korakih in blišču ter bedi odrskih žarometov. Avtor iskreno, a humorno opiše svoje celotno otroštvo, mladost in zrelo razmišljanje. Predstavi nam svoj odnos do boga in duhovnosti, do lastnega fizičnega in duhovnega telesa ter živo oriše koreografije, ki jih je odplesal sam ali jih je napisal za druge.

Odlomek iz knjige

"»Ko sem iz baleta naredil smisel svojega življenja, sem slednjega vzel resno. Sprva me je osupnilo nesoglasje med delom, ki ga pri pouku v baletnih šolah zahtevajo profesorji ter opravljajo učenci (s pravcato pobožnostjo), in nečim okostenelim, kar je prevladovalo v baletnih predstavah, ko sem bil v mladih letih. Iz baleta so napravili (ni težko ugotoviti, kdo in kdaj) nižjo umetnost, dekorativno umetnost, razvedrilo. V mislih imam položaj baleta na Zahodu; tudi ni nobeno naključje, da je padel balet tako nizko prav na Zahodu, kjer je bil karikiran ne le balet. Balet sem vzel resno zato, ker sem prepričan, da je to pojav verskega izvora. In tudi družbeni pojav. Vendar je balet v prvi vrsti nekaj religioznega. Dokler bo balet veljal za obred, ki je hkrati verski in človeški, toliko časa bo opravljal svojo funkcijo. Če naredimo iz njega razvedrilo, ne bo več obstajal in bomo dobili nekaj, kar bo podobno ognjemetu ali nastopu mažoretk ali partiji električnega biljarda, nikakor pa ne bo več balet. »"