Uho, grlo, nož

To je prvo delo pisateljice in novinarke Verdane Rudan in v njem pripoveduje življenjsko zgodbo Tonke Babić. Noč je in Tonka je sama na kavču, gleda televizijo, odvija čokolado in čaka, da pride jutro, ko se bo poslovila od moža Kikija ter pričela novo zgodbo z ljubimcem Mikijem. Ne, ker moža ne bi več ljubila ali ker bi si želela ljubimca - pravi razlog je strah, strah pred smrtjo, Miki pa je mlad in pomeni življenje. Tonko lahko primerjamo z Bridget Jones. Nobena od njiju ni zadovoljna z lastno podobo in z življenjem nasploh. Bridget histeri- čno hlepi po ljudeh in svetu, v Tonki pa nastaja bes. Bes do matere Hrvatice in nekdanje partijke, do biološkega očeta Srba, do otrok, do staranja in umiranja. Bes do vojne, ki se je končala, ko so se tako odločili tisti, ki so jo vodili. In pustili žrtve... Sodoben roman, napisan v modernem pogovornem jeziku.

Odlomek iz knjige

"Med vami in mano je ena razlika. Jaz odhajam, vi ostajate. Nisem brezčutna. Ni enostavno oditi. S svojim Kikijem sem preživela trideset let. OK. Morda je kriva tudi vojna. Morda so mi vsa ta smrdljiva trupla na zaslonu in v časopisih pokazala, kako malo je potrebno, da se dvajsetletno ali štiridesetletno ali petdesetletno telo spremeni v kup črvov. Nenehno gledam televizijo. Deset let gledam ljudi z maskami. Vlečejo mrtve s kupa ali iz groba ali iz jame. Tako je bilo v vojni. Ampak danes je na Hrvaškem mir. Zdaj ljudi ubijajo v bolnišnicah. In jih hitro pokopljejo. Nato pa jih odkopljejo in vzamejo iz krste, da bi ugotovili, ko so juh pobili dializatorji. Štekate? Poln kurac imam hrvaške smrti. Bojim se je, povsod naokrog je. Voham jo. Tipam. Čutim. Vidim. Bojim se. Zato odhajam od Kikija k Mikiju. Miki je mlad. Morda je dlje od smrti."