Zarota bebcev

Knjiga Zarota bebcev je bila napisana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker avtor ni našel založnika, je napravil samomor. Enajst let kasneje je za izdajo knjige poskrbela njegova mati. Glavni junak je Ignacij Reilly, magister srednjeveških študij, ki pri tridesetih živi skupaj svojo neizobraženo in zapito materjo samohranilko. V svoji sobi piše monumentalno kritiko sodobne družbe. Nekega večera se z mamo zaleti v neko stavbo. Ker morata škodo povrniti, si je prisiljen prvič v življenju poiskati službo. Na ulicah New Orleansa se zaplete v številne zabavne dogodivščine… Knjiga je prejela Pulitzerjevo nagrado in je dostopna v 18 jezikih. Bila je uvrščena na 6. mesto lestvice najboljših proznih del ameriške književnosti zadnjega četrt stoletja.

Odlomek iz knjige

Ignacij je bil oblečen udobno in premišljeno. Lovska kapa mu je branila glavo pred prehladi. Ohlapno krojene hlače iz tvida so bile trpežne in so mu dovoljevale nenavadno svobodno premikanje. V njihovih zmečkanih kotih se je zadrževal topel, postan zrak, ki je pomirjal. Karirasta srajca iz flanele je bila tako topla, da sploh ni potreboval jopiča, izpostavljeno reillyjevsko kožo med kapo in ovratnikom pa je varoval volnen šal. Obleka je ustrezala vsem teološkim in geometričnim merilom, tudi najbolj nepredirnim, in pričala o bogatem notranjem življenju.