Zemlja, po kateri stopamo
Roman Zemlja, po kateri stopamo so mnogi uvrstili v žanr »alternativne zgodovine«. Dogajanje je postavljeno v špansko Extremaduro, ki si jo je podvrgel (severni) Imperij, izvršil genocid nad lokalnim prebivalstvom in zasedel njegovo zemljo.
Življenje starejšega kolonizatorskega para je monotono. Živita v hiši z velikim vrtom, odmaknjeni od mesta. Iosif je invalidni in dementni upokojeni polkovnik. Njegova žena Eva čas preživlja ob šivanju, na vrtu in skrbi za bolnega moža. Na njuno posest vdre nemi junak Leva, ki je na to zemljo vezan fizično in čustveno. S prihodom Leve se začne Eva spreminjati. Po eni strani je privilegirana saj se je rodila v »civiliziranem svetu«, svetu ki izvaja moč in nasilje. Evo njena lastna občutljivost prisili, da se podredi bolečini in skrivnosti Leve. Junakinja skozi spominjanje in rekonstruiranje njegovega življenja, ki ga je posredno uničila tudi ona, prihaja do spoznanja o sebi in svoji vlogi v svetu. Svoje vloge in vloge vseh nas, v izgubljanju raja.
Odlomek iz knjige
"Kmalu boš zapustil trupla. Slep od bolečine se boš povzpel po nasipih, ki ste jih sami ustvarili. Tvoji bratje bodo gledali, kako odhajaš, in slišali, zdaj že z druge strani kupov, krik tvojega besa. Tepen boš, tepli te bodo še potem, ko boš izgubil zavest. Nato te bodo, še vedno nezavestnega, naložili na kamion, ki bo odpeljal v neznano, in na tistem odmaknjenem mestu, kamor boš namenjen, boš moral z bremenom, podobnim tistemu, ki ga nosi Atlant, spet vstati in se vrniti na ta kraj."
